odšel sem brez pozdrava, ker sem lahko v tem trenutku samo tako odšel. To ti pišem, da ne bi med nama ostala praznina ali da ne bi pomislil, da se je nenadoma zgodilo kaj, kar bi porušilo najin odnos. Nikoli ti nisem omenjal odhoda, ker bi bilo to nevljudno. Verjel sem, da boš pomislil, da se mi moje življenje zdi več vredno od tvojega, da sem dragocenejši primerek človeške vrste ali vsaj tisti, ki bo rešitev našel na morillonovi barki. Odšel sem, ker sem se bal in ker sem našel to prekleto možnost izbire. To je gola in banalna resnica, ki ti jo povem takoj na začetku. Nisem se prišel posloviti, ker za to nisem imel poguma... Tega ti ne pravim zato, da bi se opravičeval, pravim ti samo zato, da boš vedel, kakšen odhajam in kakšen bom jutri.
Miljenko Jergović: Pismo, Sarajevski marlboro, 2003
jaz pa bi take stavke rad bral od tebe.
(danes je spet en tak kurčev, kurčev dan. ko se preteklost pojavlja v vsem, česar se dotaknem.)
vsakdanjemalotak. tako kot pri tebi, samo drugače.
malibutastsi. to je iz iste knjige, samo druge zgodbe. meni je všeč, ker sem res.
tags: samogovori | intimne izpovedi | o ljubezni | kopipejst | dragi prijatelj | podobe melanholije | nagejivček
