črvičenje

tolikokrat sem si že obljubil, da se bom nehal črvičiti.
tolikokrat.
ker me bo pokončalo, pizda.

ampak besede še kar prihajajo, nepovabljene, kot da sem nek zafukan neusahljiv izvir, pizda, lezejo iz mene, brez konca in kraja, vsako prekleto zafukano noč (če bi zapisal vse, bi bila vojna in mir zgolj drobna knjižica proti njim).

a obstaja kje pozabin? pozabin forte? še raje superpozabin? superbozabin forte? ker eno konjsko dozo za pozabit bi rabil samo jaz.

(čeprav bi se te rad spominjal, veš, mili. na veke vekov.)

tags: samogovori | intimne izpovedi | o ljubezni | črvičenje | kriki in šepetanja | nagejivček