meje

- Če je črno zlo in belo dobro, vprašam jaz, ki ne vem ničesar, je torej svet v glavnem siv?
- Ne, reče on, ki ve vse, sivine ni.
- Ne razumem... zajecljam jaz, ki ne vem ničesar.
- Vse na svetu je jasno razmejeno. Na primer ti in jaz. Nedvomno si ti tako črn kot sem jaz bel, zatrdi on, ki ve vse, meni, ki ne vem ničesar. Poglej!
Stopi z roba sveta in se vzpe v nebo, bel kot najsvetlejša sveloba.
Stopim z roba sveta in treščim na dno, črn kot najzemnejša tema.

Nič ne more zastreti njegove beline. Kot nič ne more pobeliti moje temote.

tags: samogovori | intimne izpovedi | o ljubezni | meje | podobe melanholije | nagejivček